|
R122
|
Le Lac de Tignes » Refuge de La Leisse
|
|
Ko zapusti jezero Tignes, Via Alpina sledi GR® 55 in nas prek smučarskih prog vodi čez sedlo Fresse, nato pa čez sedlo Leisse prodremo v centralno območje narodnega parka Vanoise. Pot nato mimo številnih jezer vodi do konca etape, zavetišča Leisse, ki leži pod z žičnicami opremljenimi ledeniki Grande-Motte.
Podrobni opis poti
Povezava do več detailjih o poti: www.komoot.de/collection/901214/-via-alpina-7-8
Na višini zaščite pred plazovi pri Crouze zapustimo planinsko pot GR® 5 na obrežju jezera Tignes. Prečkajmo dolino Claret in se povzpnemo do koče Leisse. Planinska pot GR® 55 se vije nad dolinico Paquis ter se nato navzdol ozira s koče Prariond. Nekoliko dalje (na višini 2531 m) pustimo na levi za seboj pot, ki se vzpenja na prelaz Fresse. Nadaljujemo v smeri jug/jugozahod med masivom Grande Motte in vrhom Grand-Pré. Med skalnimi pobočji splezamo (markacije na gomilah) do prelaza Leisse (2758 m). Pohodniška pot GR® 55 se spušča po zelo slabo razpoznavni in vidni poti (zato bodite pozorni na markacije). Nato pelje vzdolž jezera Nettes po njegovem vzhodnem obrežju do njegovega najjužnejšega dela. Na planinah je pot dobro vidna in sledi akumulacijskemu jezeru Nettes na desni strani reke. Kmalu za manjšim jezom prispemo do koče Leisse (2487 m).
(Philippe Lambert, FFRP)
Naravna in kulturna dediščina
Via Alpina zapusti Tignes in se povzpne na sedlo Freisse, kjer prestopi mejo centralnega dela narodnega parka Vanoise, nato vodi do sedla Leisse (2729 m), v neposredni bližini ledenikov Grande-Motte. V bližini vrha Grande-Motte (3653 m) so nekatere apnenčaste formacije dobesedno prepredene s številnimi gubicami, ki pričajo o trku afriškega kontinenta in Evrope pred več kot 60 milijoni let. Nato mimo jezera in preko ravnice Plan des Nettes pridemo do prekrasne dolinice reke Leisse. Južno pobočje masiva Grande Motte-Grande Casse je na tem mestu izredno zanimivo. Ob pogledu na skalnato in kamnito gamsovo kraljestvo vidimo najvišjo goro narodnega parka Vanoise v vsej njeni veličini. Na južnem pobočju Grande Casse (3855 m) se do 1600 m višinske razlike dviga pobočje kamenja in skal, ki so jih nanesli plazovi. Ta vrh je leta 1860 prvi osvojil William Mathews v spremstvu vodnika Michela Croza, ki je leto zatem splezal tudi na Mont Pourri. V zatočišču Leisse se lahko seznanimo z zgodovino gradnje zatočišč v Venoisu. Ob ustanovitvi narodnega parka so bila tu le zavetišča Francoskega alpskega kluba, namenjena izključno alpinistom in obiskovalcem visokogorja. Potrebno je bilo torej zgraditi nova zavetišča, ki bi omogočala kvalitetno nastanitev tudi v sredogorju. To nalogo je prevzel narodni park Venoise in zavetišče Leisse je danes tipični predstavnik zavetišč nove generacije. Zgrajeno je iz treh koč, ki so jih vnaprej izdelali v dolini. Prebivališče je torej trodelno: stanovanje čuvajev parka, jedilnica in dormitorij. V zavetiščih so postavljene tudi informacijske table, katerih tematika se spreminja glede na lokacijo zavetišča.
(Nicolas Aubertin, Gilles Chappaz, Grande Traversée des Alpes)
Koristni topografski zemljevidi
Koristni pohodniški vodniki
Naravna in kulturna dediščina oz. odgovarjajoče spletne strani
Dodajte svoje fotografije!
Zadnja sprememba : 19.12.17
Ljubezen na prvi pogled, kritika? Dodajte svoj komentar k tej etapi. Za bolj splošne opombe uporabite možnost oddaje komentarjev na strani Besede pohodnikov Vie Alpine.