Od planinskega doma Stellina nadaljujemo po poti, ki se vzpenja proti planini Tour. Via Alpina poteka nato vzdolž italijansko-francoske meje med vojaškima mejnima kamnoma 12 in 14, nato pa se usmeri na francosko stran, proti visoki planoti Moncenisio. Dospe do kraja "Les Echelles", ki spominja na gradnjo – po izdelavi prve prevozne gorske ceste med leti 1803 in 1813 za vzpon na visoko planoto Lanslebourg — serpentinaste ceste, ki s številnimi mostovi in podpornimi zidovi prečka majhne slapove Cenise. Zaselek Grand-Croix še danes priča o tej želji po civilizaciji gora: pred tem je bil del verige struktur, ki so služile za sprejem potnikov v vseh letnih časih. Njegova kapelica Notre-Dame des Neiges prikazuje danes stalno razstavo o ex-voto, povezanih z goro. V dnu serpentin poti, ki se na italijanskem pobočju imenuje tudi “Gran Scala”, se nahaja oaza miru, skrita med macesni: kapelica Sv. Nikolaja, nameščena na istoimenski planjavi. Pot nato poteka pred jezom Mont-Cenis, zgrajenim med leti 1963 in 1968. Obratovati je začel leta 1969 in je povzročil razširitev sedanjega istoimenskega jezera. Via Alpina obkroži jezero z leve strani in poteka pod staro utrdbo Variselle, ki je del presunljive vrste utrdb, namenjenih zaščiti tega pomembnega prehodnega kraja, grič Moncenisioutrdba Mont-Froid, Ronce (Roncia), Pattacreuse, La Turra, ki šteje zaradi svoje idealne lege skoraj za neosvojljivo, pa še utrdba Malamot…. Največji ljubitelji zgodovine prehodov griča Moncenisio, pa ne smejo zamuditi priložnosti prestopiti na desno stran jeza in obiskati italijansko-francosko “Piramide della Casa“, zgrajeno pod krožno trdnjavo Ronce. V resnici je bil grič vedno strateški prehodni kraj, za katerega so se bojevali Francozi, Italijani, Sardinci ali Savojci, kar priča veliko število utrdb, pa tudi velika človeška epopeja za trgovce, romarje, cesarje ali druge kralje osvajalce... Zgodovinska razstava omogoča še posebno ponovno oživitev znanega gostišča, ki je izginilo pod vodami jezera. Ko smo pustili utrdbo Variselle za seboj, poteka Via Alpina pod utrdbo Pattacreuse. Od tod se odpira lep pogled na grič, občudovali pa bomo lahko tudi visoke vrhove, ki obkrožajo utrdbo Ronce (Signal du Grand Mont Cenis, 3356 m ; Pointe de Ronce, 3612 m, Pointe du Lamet, 3504 m…). Malo naprej privede pot do kapelice St Barthélémy in, malce više, do planinskega doma Petit Mont-Cenis.
(Regione Piemonte)

Pot pelje čez mejo in na višini mejnika 12 C po široki planšarski cesti naprej v Francijo. Po tej cesti nadaljujemo mimo 3 kamnitih zgradb pri Lametu. Vzpenjamo se naprej nad cesto do hribovskega pobočja, ki nam ponuja nekaj osupljivih razglednih možnosti. Prebredemo hudournik (pazite, ker je lahko po močnih nalivih veliko vode). Pri markaciji 2180 meja ne sledi več cesti. Vendar ostanemo na cesti in pustimo za seboj pot, ki vodi do Baracona des Chamois. Cesta se začne spuščati mimo dveh stebrov, ki jih poznamo pod imenom «bela kamna». (Pozor, možnost zemeljskih plazov, bodite previdni). Na planinah, ki sledijo, se razgled razširi in končno prispemo do ruševin Court (velika trinadstropna stavba, desno na višini stari vzrejni prostori). Počasi nadaljujemo spust vzdolž kamnolomov Paradis do državne ceste RN6. Pred seboj zagledamo veličasten jez. Približno 900 metrov se spuščamo še naprej po RN6 (obraščeni odstavni pasovi). (Bodite previdni, ker je poleti relativno gost promet). Cesta nas pripelje mimo zasebne koče Gran Scala, nato asfaltirano cesto zapustimo in zavijemo desno na višini stare mitnice ter prispemo do hiš Grand-Croixa. Za vasjo hodimo po širši poti levo, ki se počasi vzpenja proti vzhodu do jezu (po cesti pridemo do utrdbe Fort de Variselle v 30 minutah). Široka pot nas vodi naprej v sotesko, nad katero se vzpenja utrdba. Na naslednjem manjšem prelazu nadaljujemo naravnost in se spustimo do rokava jezera. Sledimo poti do kapele St Barthélémy. Pri kapeli se odpravimo na široko pot do tako imenovanega Savalina. Poti, ki se oža, sledimo do manjšega jezerca. Zavijemo levo in na isti višini prečkamo planino ter se po cesti spustimo v bližini koče Petit Mont Cenis.
(Michèle Looten, Jean-Pierre Séhier et Jean-Luc Galland, CDRP 73)

Moncenisio je zgodovinski sedež vojaških spopadov iz druge svetovne vojne, o katerih pričajo številne utrdbe, postavljene v bran na vrhovih, ki obkrožajo jezero in drugi polkletni prostori na visokih pobočjih. Umetno jezero skriva v svojih vodah staro naselje Moncenisio z zgodovinskim gostiščem za popotnike. Naselje je bilo potopljeno v 50. letih. Z griča Moncenisio je potekala strma “Ferrovia Fell”, železnica, ki je povezovala dolino Susa s Francijo. Z uporabo inovativnega pogonskega sistema, je majhen vlakec lahko premagoval velike naklone. Najvišji odsek linije so pokrivale lesene strukture, katerih namen je bila zaščita tirov pred snegom in prehod vlakov tudi v zimskem času. Kratka zgodovina železnice (od katere so ohranjeni posamezni predori vzdolž državne ceste, ki povezuje Suso s prelazom) še danes osupne zaradi drznosti projekta, ki je, v tistem obdobju, izzival meje tehnologije.
(Regione Piemonte)