Povezava do podrobnejših detailjih o poti: https://www.komoot.de/collection/901422/-via-alpina-green-gruene-zelena-vert

Na začetku etape nadaljujemo iz Sücke, preko Siluma do Gaflei, in se držimo rdeče poti Vie Alpine. Nad Gafleijem, pred odcepom za pot Fürstensteig, sledimo zeleni poti, ki se vsemi proti dolini. Gorska pot je označena z belo-rdečo-belo barvo. Vrh Gaflei (1483 m nadmorske višine), ki leži na gozdnati višinski ravni zahodnega pobočja južne verige Drei-Schwestern-Kette, nam nudi čudovit razgled prek vzhodnošvicarskih gora in dolin. Posebej se priporoča razgled v dolino z bližnjega razglednega stolpa na srebni pas Rena in lične vasi v dolini, kot tudi pogled nazaj na strme skalnate stene in erozijska žrela. Po dobro urejeni poti, ki se po ovinkih spušča skozi senčnati gozd Profatschengwald, zapustimo nežne gorske travnike nekdanje walserške naselbine Profatscheng na levi in na voljo je tudi kurišče. Od tod potujemo naprej po gozdni poti skozi čudovit bukov gozd v smeri gradu Vaduz, kneževe rezidence. Obisk gradu ni mogoč. Po pešpoti proti gradu, skozi četrt z vilami in stari Vaduz z markantno rdečo hišo, dospemo do središča Vaduza, kjer so na razpolago pestre možnosti in ponudba.
Izhodiščna lokacija kažipota: pošta Vaduza. Zapustimo cono za pešce in se vzpenjamo skozi osrednji del vasi mimo „Rdeče hiše“ proti robu gozda in gremo nato po dobri, kmalu malce bolj strmi gozdni poti, ki je markirana belo-rdeče-belo, proti gradu Wildschloss. Po ovinkih dosežemo Gaflei in priključek na Rdečo pot.
(Johann Oehry / Ewald Oehry, AWNL)

Gaflei: Že leta 1875 so poročali o »mlekarni in zdravilišču z zdravilnim zrakom planine GafleiI«, o sončnih ježah z lepim razgledom. Leta 1898 je ing. Carl Schäder istočasno s knežjo potjo zgradil zelo obiskano visokogorsko zdravilišče Gaflei; ki ga je moral leta 1961 zapustiti za novo gradnjo. V smeri doline se planinski pašniki ločijo od redkega gozda. Na morenskem dnu leži zapuščeni walserški zaselek, na gruščnatem pobočju pa gozd Profatschengwald. Na poti lahko vidimo ostanke školjčnega apnenca. Ruševina trdnjave Schalun, ljudsko imenovane „Wildschloss“, stoji na markantnem, panoramskem pomolu, iz laboru podobnih kremenčevih apnencev in laporjevih skrilavcev Vaduzerjevega fliša. Grad je iz zgodnjega srednjega veka, a že leta 1200 se je podrl severni stolp, o nadaljnjih rušenjih zaradi erozije poroča Embserjeva kronika iz leta 1616. Zavarovana ruševina je danes zelo priljubljen izletniški cilj. Skozi vaduški gozd, ki ima večfunkcionalnu pomen varovalnega in produktivnivnega gozd ter idealnega prostora za počitek, prispemo do grajskega gozda kneza. Grajski gozd je kot naravni gozd večidel prepuščen samemu sebi.
Grad Vaduz: višinski grad stoji na strmo padajoči skalni terasi s širokim razgledom na dolinsko pokrajino. Najstarejši deli gradu segajo v začetek 14. stoletja. To je pravi obrambni utrjeni stolp, imenovan poganski stolp, zgornje in spodnje grajsko dvorišče, palača, kapela in zahodno krožno obzidje. Grad je bil popolnoma porušen v švabski vojni leta 1499. V naslednjih letih so pod vladavino grofov Sulz nastali mogočni okrogli braniki.....Od leta 1938 živi knežja družina v leta 1905 restavriranem gradu.
Vzdolž pešpoti, ki vodi do gradu, nam informacijske table pripovedujejo o zgodovini, deželi in ljudeh. Vaduz, glavno mesto Kneževine Liechtenstein, majhno mesto, izgleda bolj kot mestna vas, ki jo obkrožajo vinogradi, gozd, polja in Ren, vabi na postanek v naravnem okolju in v obisk cone za pešce. Ljubitelji zgodovine bodo obiskali državni muzej, ljubitelji umetnosti pa se bodo razveselili knežjih zbirk in različnih razstav v umetnostni galeriji, vreden ogleda je tudi muzej znamk in smuči. Novogotsko katedralo je 1837 zgradil mojster gradnje stolnic Schmidt, reprezentativna novobaročna vladna palača je delo arhitekta Gustava von Neumanna. Mestna hiša, banke in privlačne trgovine izpopolnjujejo privlačno sliko.
(Johann Oehry / Ewald Oehry, AWNL)